|
Obrtni zakon
2.9.2004
Uradni
list RS 40/2004 z dne 20.4.2004
1657.
Obrtni zakon (ObrZ-UPB1) (uradno prečiščeno besedilo)
Na podlagi 153. člena
Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike
Slovenije na seji dne 25. marca 2004 potrdil uradno
prečiščeno besedilo Obrtnega zakona, ki obsega:
-
Obrtni zakon ObrZ (Uradni list
RS, št. 50/94 z dne 12.8.1994),
-
Zakon o preprečevanju dela in
zaposlovanja na črno ZPDZC (Uradni list RS, št.
36/2000 z dne 26.4.2000),
-
Zakon o dopolnitvah Obrtnega zakona
ObrZ-A (Uradni list RS, št. 61/2000 z dne 6.7.2000),
-
Zakon o spremembi in dopolnitvah
Obrtnega zakona ObrZ-B (Uradni list RS, št. 42/02
z dne 15.5.2002) in
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Obrtnega zakona ObrZ-C (Uradni list RS, št. 18/04
z dne 27.2.2004).
Št. 331-01/89-1/27
Ljubljana, dne 25. marca 2004.
EPA 1187-III
Predsednik Državnega
zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.
OBRTNI
ZAKON
uradno prečiščeno besedilo
(ObrZ-UPB1)
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Zakon določa kaj je
obrtna dejavnost, pogoje za opravljanje obrtne dejavnosti,
obrti podobne dejavnosti, dejavnost domače in umetnostne
obrti, organiziranje obrtnega zborničnega sistema in
osnove izobraževanja kadrov za potrebe opravljanja
dejavnosti po tem zakonu.
2. člen
(1) Obrtna dejavnost
je pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s
5. členom tega zakona in za opravljanje katere je potrebna
ustrezna poklicna usposobljenost.
(2) Vlada Republike
Slovenije z uredbo določi obrtne dejavnosti in mojstrske
nazive.
3. člen
(1) Obrti podobna
dejavnost je pridobitna dejavnost, ki se opravlja v
skladu s 5. členom tega zakona.
(2) Vlada Republike
Slovenije z uredbo iz drugega odstavka prejšnjega člena
določi obrti podobne dejavnosti. Predlog seznama obrti
podobnih dejavnosti pripravi ministrstvo, pristojno
za obrt, v soglasju z Obrtno zbornico Slovenije in
Gospodarsko zbornico Slovenije.
4. člen
(1) Dejavnost domače
in umetnostne obrti po tem zakonu je dejavnost, za
katero je značilen enostaven način dela s pretežnim
ročnim delom in umetniško in oblikovalsko ustvarjanje.
(2) Za dejavnosti
domače in umetnostne obrti veljajo posebni pogoji iz
tega zakona.
5. člen
(1) Obrtna dejavnost
je tista dejavnost, za katero veljajo naslednje značilnosti:
-
da gre za proizvodno ali storitveno
dejavnost na podlagi individualnih naročil, da
se opravlja proizvodnja le v majhnih serijah ter
da serijska proizvodnja ne obsega pretežnega dela
dejavnosti,
-
da se uporabljajo stroji, orodja
in tehnične naprave, ki so primerne za opravljanje
dejavnosti po predhodni alinei in da nimajo značilnosti
tekočih trakov ali avtomatiziranega delovnega procesa,
-
da se opravlja trajno.
(2) Ne glede na določbo
prejšnjega odstavka, ne šteje za obrtno dejavnost tista
dejavnost, ki se opravlja v majhnem obsegu, kot dopolnitev
ostalim dejavnostim gospodarskega subjekta.
(3) Obrti podobna
dejavnost je pridobitna dejavnost, ki je tradicionalno
povezana z obrtjo in jo kot glavno dejavnost trajno
opravljajo samostojni podjetniki posamezniki in gospodarske
družbe, ki spadajo med majhne družbe, po določbah zakona,
ki ureja gospodarske družbe, razen dejavnosti trgovine,
finančnega posredništva, poslovanja z nepremičninami,
svetovalne dejavnosti (pravno, davčno, podjetniško
in tehniško svetovanje ter projektiranje), zdravstva
in socialnega varstva ter dejavnosti prometa in zvez.
(4) Pri določenih
storitvenih dejavnostih se lahko osebam, katerim se
opravi storitev zaradi zaokrožitve oziroma dopolnitve
celovitosti dejavnosti, opravi prodaja na drobno določenega
blaga, ki ga obrtnik uporablja pri opravljanju teh
storitev. Opravljanje prodaje teh izdelkov mora biti
vpisano v obrtno dovoljenje.
(5) Storitvene dejavnosti iz prejšnjega
odstavka določi Vlada Republike Slovenije z uredbo
iz drugega odstavka 2. člena tega zakona.
(6) Ne glede na tretji
odstavek tega člena se gostinska dejavnost opravlja
kot obrti podobna dejavnost le, če jo opravlja gostinec
kot samostojni podjetnik posameznik v gostinskem obratu
penzion, restavracija, gostilna, slaščičarna, kavarna
in okrepčevalnica.
(7) Ne glede na tretji
odstavek tega člena se opravljanje prevozniške dejavnosti
v cestnem prometu šteje kot obrti podobna dejavnost
le, če jo opravlja prevoznik kot fizična oseba na podlagi
pridobljene licence kot samostojni podjetnik posameznik.
6. člen
(1) Pravica do opravljanja
obrtne dejavnosti ter dejavnosti domače in umetnostne
obrti se pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in
vpisa v obrtni register.
(2) Obrtno dovoljenje
je dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje
dejavnosti.
(3) Pravico do opravljanja
obrti podobne dejavnosti se pridobi z vpisom v obrtni
register. Obrtna zbornica Slovenije opravi vpis v obrtni
register po uradni dolžnosti, potem ko prejme obvestilo
upravljalca poslovnega registra o vpisu majhne družbe
oziroma samostojnega podjetnika posameznika, ki ima
kot glavno dejavnost opredeljeno obrti podobno dejavnost,
v poslovni register. Upravljalec poslovnega registra
je dolžan Obrtno zbornico Slovenije o vpisu v poslovni
register obvestiti v roku petih dni po vpisu. Obrtna
zbornica Slovenije o vpisu v obrtni register izda sklep.
Zoper ta sklep je dovoljena pritožba, o kateri odloči
ministrstvo, pristojno za obrt.
7. člen
(1) Obrtno dovoljenje
lahko pridobi samostojni podjetnik posameznik, gospodarska
družba ali obrtna zadruga, če izpolnjuje pogoje, ki
jih določa ta zakon.
(2) Obrtnega dovoljenja
ni dovoljeno prenesti na drugo pravno ali fizično osebo.
8. člen
(črtan)
II. DEJAVNOST
1. Pogoji za
pridobitev obrtnega dovoljenja
9. člen
(1) Pogoj za pridobitev
obrtnega dovoljenja je mojstrski naziv ali najmanj
višja strokovna izobrazba ustrezne smeri z najmanj
triletnimi izkušnjami.
(2) Obrtno dovoljenje
lahko pridobi tudi oseba, ki je:
-
šest zaporednih let opravljala
dejavnost iz seznama obrtne dejavnosti kot samozaposlena
oseba ali poslovodni delavec podjetja, ali
-
tri zaporedna leta opravljala
dejavnost iz seznama obrtne dejavnosti kot samozaposlena
oseba ali poslovodni delavec podjetja, če dokaže,
da se je predhodno vsaj tri leta usposabljala za
to dejavnost, kar potrjujejo nacionalno priznana
listina ali kar pristojni strokovni organ šteje
kot izpolnitev zahtev, ali
-
tri zaporedna leta opravljala
dejavnost iz seznama obrtne dejavnosti kot samozaposlena
oseba ali poslovodni delavec podjetja, kadar dokaže,
da je to dejavnost opravljala najmanj pet let kot
zaposlena oseba, ali
-
pet zaporednih let opravljala
dejavnost iz seznama obrtne dejavnosti kot poslovodni
delavec, pri čemer je vsaj tri od petih let bila
na strokovnih položajih z odgovornostjo za določene
sektorje podjetja in pri čemer dokaže, da je opravila
vsaj triletno predhodno usposabljanje za to dejavnost,
kar potrjuje nacionalno priznana listina ali kar
pristojni strokovni organ šteje kot izpolnitev
zahtev.
(3) Izpolnjevanje
pogojev iz prejšnjega odstavka ugotavlja Obrtna zbornica
Slovenije po postopku, ki ga določa pravilnik o postopku
izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru iz
14. člena tega zakona.
10. člen
(1) Oseba, ki izpolnjuje
pogoj iz 9. člena tega zakona, je nosilec obrtne dejavnosti.
(2) Obrtno dovoljenje lahko pridobi
tudi:
-
samostojni podjetnik posameznik,
če zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoj
iz prvega odstavka tega člena,
-
družba z omejeno odgovornostjo
in družba z neomejeno odgovornostjo, če zaposluje
vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka
tega člena ali, če ta pogoj izpolnjuje vsaj eden
od družbenikov,
-
komanditna družba, če zaposluje
vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka
ali, če ta pogoj izpolnjuje vsaj eden od komplementarjev,
-
delniška družba, če vsaj eden
izmed članov poslovodstva ali pri njej zaposlena
oseba ta pogoj izpolnjuje,
-
obrtna zadruga, če zaposluje vsaj
eno osebo, ki izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka
tega člena.
11. člen
(1) Če nosilec obrtne
dejavnosti začasno ali trajno zapusti fizično ali pravno
osebo, ga je ta dolžna nadomestiti v roku šest mesecev.
(2) V času odsotnosti
nosilca obrtne dejavnosti mora fizična ali pravna oseba
prenehati z opravljanjem obrtne dejavnosti.
(3) Če fizična ali
pravna oseba v roku, določenem v prvem odstavku tega
člena, ne nadomesti nosilca obrtne dejavnosti, ji Obrtna
zbornica Slovenije odvzame obrtno dovoljenje in jo
izbriše iz obrtnega registra.
(4) Ne glede na prejšnji
odstavek Obrtna zbornica Slovenije dovoli fizični ali
pravni osebi začasno prekinitev dejavnosti za čas enega
leta, če je nosilec obrtne dejavnosti odsoten iz utemeljenega
razloga (vojaška dolžnost, bolezen) več kot šest mesecev.
12. člen
(črtan)
13. člen
(1) Izumitelj ima
na podlagi podeljenih patentov pravico do opravljanja
obrtne dejavnosti tudi brez pridobitve mojstrskega
naziva, če se patenti nanašajo na vrsto dejavnosti,
ki jo namerava opravljati.
(2) Enako pravico
ima tudi nosilec vzorca ali modela.
2. Opravljanje
obrtnih dejavnosti
14. člen
(1) Obrtno dovoljenje
izda Obrtna zbornica Slovenije, če prosilec izpolnjuje
predpisane pogoje, najpozneje v 15 dneh, ko je izročil
obrtni zbornici pravilno sestavljeno vlogo za izdajo
obrtnega dovoljenja.
(2) V obrtno dovoljenje
se vpiše obrtna dejavnost, nosilec obrtne dejavnosti
ter podatki, ki so določeni s tem zakonom in s pravilnikom
o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in obrtnem registru,
ki ga izda minister, pristojen za obrt v soglasju z
Obrtno zbornico Slovenije.
(3) Na podlagi izdanega
obrtnega dovoljenja Obrtna zbornica Slovenije po uradni
dolžnosti vpiše subjekt v obrtni register.
(4) Zoper odločbo
o izdaji obrtnega dovoljenja je dovoljena pritožba.
O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za obrt. V
primerih, ko gre za opravljanje dejavnosti s področja
trgovine in gostinstva, odloča ministrstvo, pristojno
za gospodarstvo, ko gre za opravljanje dejavnosti s
področja prevozniške dejavnosti pa ministrstvo, pristojno
za promet.
III. DOMAČA IN
UMETNOSTNA OBRT
15. člen
(1) Mnenja o tem ali
je določen izdelek šteti za predmet domače in umetnostne
obrti, daje Obrtna zbornica Slovenije na podlagi mnenja
strokovne komisije, sestavljene iz etnografov, likovnih
umetnikov in zgodovinarjev, ki pregleda in oceni posamični
predmet.
(2) Strokovno komisijo
iz prejšnjega odstavka imenuje Obrtna zbornica Slovenije.
Komisija deluje pri Obrtni zbornici Slovenije.
16. člen
Dejavnost domače in
umetnostne obrti lahko opravlja fizična oseba samo
na podlagi obrtnega dovoljenja, izdanega na podlagi
mnenja iz 15. člena tega zakona.
IV. PRENEHANJE
VELJAVNOSTI OBRTNEGA DOVOLJENJA IN PREPOVED OPRAVLJANJA
DEJAVNOSTI
17. člen
(1) Obrtno dovoljenje
preneha veljati:
(2) Fizična ali pravna
oseba se je dolžna v roku osem dni po prenehanju opravljanja
dejavnosti odjaviti iz obrtnega registra in vrniti
obrtno dovoljenje. O odjavi iz obrtnega registra izda
Obrtna zbornica Slovenije ugotovitveno odločbo.
(3) Obrtna zbornica
Slovenije odvzame obrtno dovoljenje in opravi izbris
iz obrtnega registra, če ugotovi:
-
da dejavnost ni obrtna dejavnost
iz 5. člena tega zakona,
-
da fizična ali pravna oseba ne
izpolnjuje pogojev iz 9. člena tega zakona,
-
da opravlja dejavnost v nasprotju
z obrtnim dovoljenjem,
-
da fizična oseba ni vpisana v
vpisnik samostojnih podjetnikov posameznikov oziroma
je iz njega izbrisana ali da je pravna oseba izbrisana
iz sodnega registra.
(4) Obrtna zbornica
Slovenije lahko odvzame obrtno dovoljenje in opravi
izbris iz obrtnega registra tudi v naslednjih primerih:
-
če pristojno častno razsodišče
ali Obrtna zbornica Slovenije ugotovita hujšo kršitev
dobrih poslovnih običajev,
-
če ugotovi nestrokovnost pri opravljanju
dejavnosti.
(5) Zoper odločbo
iz tretjega in četrtega odstavka tega člena je dovoljena
pritožba. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno
za obrt. V primerih, ko gre za opravljanje dejavnosti
s področja trgovine, gostinstva in prevozniške dejavnosti,
odloča o pritožbi ministrstvo, pristojno za trgovino,
ministrstvo, pristojno za turizem in gostinstvo, oziroma
ministrstvo, pristojno za promet in zveze.
(6) Obrtna zbornica
Slovenije opravi, iz razlogov navedenih v tretjem in
četrtem odstavku tega člena, tudi izbris pravnih in
fizičnih oseb, ki opravljajo obrti podobno dejavnost
iz obrtnega registra, ter o tem izda sklep. Zoper sklep
o izbrisu je dovoljena posebna pritožba na pristojni
organ iz petega odstavka tega člena.
18. člen
(1) Pristojni inšpekcijski
organ prepove fizični ali pravni osebi opravljanje
dejavnosti, če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz
9. člena tega zakona.
(2) Prepoved opravljanja
dejavnosti je lahko začasna ali trajna. V primeru trajne
prepovedi opravljanja dejavnosti Obrtna zbornica Slovenije
fizični ali pravni osebi odvzame obrtno dovoljenje
in jo izbriše iz obrtnega registra.
V. OBRTNI REGISTER
19. člen
(1) Obrtna zbornica
Slovenije vodi obrtni register v katerega vpiše fizične
in pravne osebe, ki opravljajo obrtno dejavnost, obrti
podobno dejavnost ter dejavnost domače in umetnostne
obrti in osebo oziroma osebe, ki izpolnjujejo pogoje
za opravljanje dejavnosti.
(2) Obrtni register
je javna knjiga.
(3) Vodenje obrtnega
registra je podrobneje določeno s pravilnikom iz drugega
odstavka 14. člena tega zakona.
VI. IZOBRAŽEVANJE
1. Poklicno izobraževanje
20. člen
Obrtna zbornica Slovenije
je zadolžena za izvajanje poklicnega izobraževanja
v skladu s tem in drugimi zakoni, ki urejajo področje
poklicnega izobraževanja za potrebe obrtne dejavnosti,
obrti podobne dejavnosti ter dejavnosti domače in umetnostne
obrti.
21. člen
(1) Izobraževanje
vajencev po tem zakonu pomeni izvajanje praktičnega
dela poklicnega izobraževanja pod vodstvom ustrezno
usposobljene osebe.
(2) Izobraževanje
vajencev za obrtne poklice sme opravljati le, kdor
je za to strokovno usposobljen oziroma kdor zaposluje
takšno osebo.
(3) Strokovno je usposobljen,
kdor je pridobil mojstrski naziv na področju, na katerem
želi učiti vajence.
(4) Kdor ni strokovno
usposobljen, sme prevzemati vajence le, če ima zaposleno
osebo, ki je za poklicno izobraževanje strokovno usposobljena.
(5) Kdor je končal
ustrezno izobraževanje na višji strokovni šoli, visoki
strokovni šoli ali univerzi in opravlja obrtno dejavnost,
je strokovno usposobljen za prevzemanje in poklicno
izobraževanje vajencev, če opravi program za pedagoško-andragoško
izobrazbo, ki ga predpiše minister, pristojen za šolstvo
in šport.
22. člen
(1) Organiziranje
izobraževanja vajencev se uredi z učno pogodbo (pogodbo
o izobraževanju), ki jo sklenejo vajenec oziroma njegov
zakoniti zastopnik ali skrbnik ter fizična ali pravna
oseba, ki ima obrtno dovoljenje.
(2) Vsebino učne pogodbe
v skladu z zakonom določi Obrtna zbornica Slovenije
v soglasju z ministrstvom, pristojnim za delo, družino
in socialne zadeve in ministrstvom, pristojnim za šolstvo
in šport.
23. člen
(1) Vajence sme izučevati
tisti, ki poleg predhodnih pogojev izpolnjuje še pogoj,
da ima ustrezno obratovalnico za praktično delo vajenca
ali če zagotovi takšno obratovalnico.
(2) Obratovalnica
ni potrebna za izučevanje poklicev, ki niso v pretežni
meri vezani na delo v obratovalnici.
(3) Obrtna zbornica
Slovenije je zadolžena za izdajo mnenja, ali posamezna
obratovalnica ustreza za izučevanje posameznih poklicev,
v skladu z merili, ki jih določita Obrtna zbornica
Slovenije in ministrstvo, pristojno za šolstvo in šport.
(4) Obrtna zbornica
Slovenije vodi register obratovalnic, ki izpolnjujejo
pogoje za poklicno izobraževanje.
24. člen
Obrtna zbornica Slovenije izvaja nadzor
nad strokovno usposobljenostjo nosilcev obrtne dejavnosti
in primernostjo obratovalnice, ki izobražuje za obrtne
poklice.
2. Zaključni
izpit
25. člen
(1) Izobraževanje
po programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe
v dualni organizaciji se konča z zaključnim izpitom.
(2) Zaključni izpit
obsega strokovno-teoretični del, ki se opravlja v ustrezni
šoli in praktični del, ki ga organizira Obrtna zbornica
Slovenije.
VII. MOJSTRSKI
IZPIT, MOJSTRSKI NAZIV
26. člen
Ministrstvo, pristojno
za obrt, določi v soglasju z ministrstvom, pristojnim
za šolstvo in šport, Svetom za poklicno izobraževanje
in Obrtno zbornico Slovenije pogoje in način opravljanja
mojstrskega izpita.
27. člen
Mojstrski izpit odobrijo
in vodijo odbori za mojstrske izpite pri Obrtni zbornici
Slovenije, ki opravljajo to nalogo po pooblastilu ministrstva,
pristojnega za šolstvo in šport.
28. člen
Pravico do opravljanja
mojstrskega izpita pridobi, kdor:
-
je pridobil srednjo poklicno izobrazbo
in ima vsaj tri leta izkušenj na področju, na katerem
želi opravljati mojstrski izpit;
-
je pridobil srednjo strokovno
izobrazbo in ima vsaj dve leti izkušenj na področju,
na katerem želi opravljati mojstrski izpit;
-
ima najmanj višjo strokovno izobrazbo
in vsaj eno leto izkušenj na področju, na katerem
želi opravljati mojstrski izpit.
29. člen
Naziv obrtni mojster
v zvezi z opravljanjem obrtnih dejavnosti po tem zakonu,
sme uporabljati le tisti, ki je za opravljanje posamezne
obrtne dejavnosti opravil mojstrski izpit.
30. člen
(1) Obrtna zbornica
Slovenije vodi poseben register o poklicnem izobraževanju.
V register se vpisujejo podatki o učnih mestih, o sklenjenih
učnih pogodbah, opravljenih zaključnih in mojstrskih
izpitih ter drugi podatki.
(2) Obrtna zbornica
Slovenije pripravi vsako leto razpis prostih učnih
mest in ga objavi v dnevnem časopisju.
VIII. ORGANIZIRANOST
OBRTI
1. Združevanje
31. člen
Pravne in fizične
osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost v Republiki
Sloveniji kot obrtno dejavnost, obrti podobno dejavnost
ali domačo oziroma umetnostno obrt, obrtne zadruge
in oblike njihovega združevanja, se združujejo v Obrtno
zbornico Slovenije in po sedežu obrata oziroma firme
v območne obrtne zbornice.
32. člen
V Obrtno zbornico
Slovenije in območne obrtne zbornice se lahko združujejo
različni gospodarski subjekti, poklicna in strokovna
društva, združenja, zveze in druge organizacije, ki
s svojo dejavnostjo pospešujejo delo in poslovanje
obrti, združujejo pa se lahko tudi fizične osebe.
2. Obrtna zbornica
Slovenije
33. člen
Obrtna zbornica Slovenije
je oseba javnega prava in je samostojna, strokovno
poslovna organizacija, ki deluje na območju Republike
Slovenije.
34. člen
(1) Za razvoj obrti
Obrtna zbornica Slovenije spremlja in obravnava problematiko
dela obrti, skrbi za njen skladen razvoj, oblikuje
stališča in predloge obrti za spremembe gospodarskega
sistema in ekonomske politike, izvaja javna pooblastila
po tem in drugih zakonih, naloge s področja poklicnega
izobraževanja, vodi register območnih obrtnih zbornic
ter opravlja druge, s tem in drugimi zakoni in s statutom
določene naloge.
(2) Javna pooblastila
po tem zakonu obsegajo:
-
izdajanje in odvzem obrtnih dovoljenj,
-
naloge s področja poklicnega izobraževanja,
-
nadzor nad strokovno usposobljenostjo
nosilcev obrtnih dejavnosti, nad osebami, ki izvajajo
poklicno izobraževanje in nad primernostjo obratovalnic,
v katerih se izvaja poklicno izobraževanje vajencev,
-
vodenje registra obrtnih dovoljenj,
registra obratovalnic, registra oseb, ki so pooblaščene
za izobraževanje vajencev, registra obratovalnic,
kjer se poklicno izobraževanje izvaja in registra
izdanih spričeval o opravljenem mojstrskem izpitu,
-
izvajanje nacionalne poklicne
klasifikacije za obrti podobne dejavnosti.
35. člen
(1) Obrtno zbornico
Slovenije upravljajo njeni člani preko svojih izvoljenih
oziroma imenovanih predstavnikov v organih zbornice.
(2) Organi Obrtne
zbornice Slovenije so: skupščina, upravni odbor, nadzorni
odbor, organizacijsko-kadrovska komisija, predsednik
in podpredsednik ter generalni sekretar.
35.a člen
(1) Skupščina Obrtne
zbornice Slovenije je njen najvišji organ. Število
mest v skupščini je določeno s statutom Obrtne zbornice
Slovenije. V skupščini se zagotavlja zastopanost članov
preko območnih obrtnih zbornic, strokovnih sekcij Obrtne
zbornice Slovenije, Odbora obrtnih zadrug organiziranih
v Obrtni zbornici Slovenije in Združenja delodajalcev
obrtnih dejavnosti Slovenije.
(2) Območne obrtne
zbornice imajo v skupščini vsaka po enega predstavnika.
(3) Strokovne sekcije
Obrtne zbornice Slovenije, ki jih sestavljajo predstavniki
sekcij dejavnosti iz vsake območne obrtne zbornice,
imajo v skupščini vsaka po enega predstavnika.
(4) Odbor obrtnih
zadrug in Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti
Slovenije imata v skupščini vsak po enega predstavnika.
(5) Subjekti iz drugega,
tretjega in četrtega odstavka tega člena določijo svojega
predstavnika v skupščini v skladu s svojimi statuti
in poslovniki ter v skladu s statutom Obrtne zbornice
Slovenije.
36. člen
(1) S statutom Obrtne
zbornice Slovenije se podrobneje določijo naloge, njena
organiziranost, območja delovanja območnih obrtnih
zbornic, sodelovanje članov pri delu organov in vsa
druga vprašanja, pomembna za delovanje Obrtne zbornice
Slovenije.
(2) K določilom statuta
Obrtne zbornice Slovenije, ki se nanašajo na izvajanje
javnih pooblastil, daje soglasje Vlada Republike Slovenije.
3. Območna obrtna
zbornica
37. člen
(1) Območna obrtna
zbornica je oseba javnega prava in je samostojna strokovno-poslovna
organizacija, ki deluje na določenem območju.
(2) Območne obrtne
zbornice spremljajo in obravnavajo problematiko obrti,
skrbijo za njen skladen razvoj, zastopajo interese
svojih članov pred organi lokalnih in regionalnih skupnosti,
vodijo obrtni register na območju svojega delovanja
ter opravljajo naloge, pomembne za celovito delovanje
obrtno zborničnega sistema, ki jim jih poveri Obrtna
zbornica Slovenije.
38. člen
(1) Območno obrtno
zbornico upravljajo njeni člani preko svojih izvoljenih
oziroma imenovanih predstavnikov v organih območne
obrtne zbornice.
(2) Organi območne
obrtne zbornice so: skupščina, upravni odbor, nadzorni
odbor in predsednik.
(3) S statutom območne
obrtne zbornice se podrobneje določijo njene naloge,
notranja organiziranost ter vsa druga vprašanja, pomembna
za delovanje območne obrtne zbornice.
(4) Statut območne
obrtne zbornice se lahko sprejme po predhodni pridobitvi
soglasja Obrtne zbornice Slovenije.
4. Sredstva
39. člen
(1) Obrtna zbornica
Slovenije zagotavlja (pridobiva) sredstva za opravljanje
svojih nalog iz:
-
obveznega članskega prispevka
(v nadaljnjem besedilu: članarina),
-
posebnih namenskih sredstev, ki
jih člani zagotavljajo na interesni podlagi,
-
nadomestil za zaračunavanje storitev
pri izvajanju javnih pooblastil,
-
plačil za opravljene storitve,
-
drugih virov.
(2) Osnova za določitev
članarine, ki jo plačujejo člani zbornice, je:
-
pri fizičnih osebah, ki so iz
naslova opravljanja dejavnosti zdravstveno, pokojninsko
in invalidsko zavarovane, zavarovalna osnova, ki
se uporablja za obračun prispevka za zdravstveno,
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar ta
ne sme biti nižja od najnižje pokojninske osnove,
povečane za povprečno stopnjo davkov in prispevkov,
in ne višja od dvakratne najnižje pokojninske osnove,
povečane za povprečno stopnjo davkov in prispevkov,
-
pri fizičnih osebah, ki iz naslova
opravljanja dejavnosti niso zdravstveno, pokojninsko
in invalidsko zavarovane, najnižja pokojninska
osnova, povečana za povprečno stopnjo davkov in
prispevkov,
-
pri fizičnih osebah, ki osebno
opravljajo dejavnost domače in umetnostne obrti
in presegajo milijon in pol tolarjev skupnih prihodkov
iz poslovanja v preteklem letu, najnižja pokojninska
osnova, povečana za povprečno stopnjo davkov in
prispevkov,
-
pri pravnih osebah (gospodarske
družbe, obrtne zadruge in njihova združenja), nominalni
znesek določen za posamezno leto, ki ne sme biti
višja od dvakratnika najnižje pokojninske osnove,
povečane za povprečno stopnjo davkov in prispevkov.
(3) Fizične osebe,
ki osebno opravljajo dejavnost domače ali umetnostne
obrti in ne presegajo milijon in pol tolarjev skupnih
prihodkov iz poslovanja v preteklem letu, ne plačujejo
članarine.
(4) Višino in način
plačevanja članarine določi Skupščina Obrtne zbornice
Slovenije s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
(5) Obrtna zbornica
Slovenije lahko s pogodbo prenese na Davčno upravo
Republike Slovenije odmerjanje, pobiranje in izterjevanje
članarine.
(6) Zoper osnovo,
višino in način plačila članarine ima član zbornice
pravico do pritožbe na organ, ki je s statutom Obrtne
zbornice Slovenije določen kot pritožbeni organ. Pritožba
ne zadrži izvršitve plačila članarine.
(7) Za odločanje o
pritožbi zoper osnovo, višino in način plačila članarine
se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni
postopek, za prisilno izvršitev plačila pa določbe
zakona, ki ureja davčni postopek.
(8) Nadomestilo za
zaračunavanje storitev za izvajanje javnih pooblastil
določi Skupščina Obrtne zbornice Slovenije v soglasju
z Vlado Republike Slovenije. V postopkih izvajanja
javnih pooblastil Obrtna zbornica Slovenije ne zaračunava
upravnih taks.
(9) Davčni organi,
ki v skladu zakonom, ki ureja davčni postopek, odmerjajo,
pobirajo in izterjujejo članarino, so dolžni seznanjati
Obrtno zbornico Slovenije o odmerjeni, pobrani in izterjani
članarini.
40. člen
(1) Obrtna zbornica
Slovenije s članarino financira:
-
naloge spremljanja in obravnavanja
problemov pomembnih za skladen razvoj obrti,
-
naloge s področja poklicnega izobraževanja
in izobraževanja svojih članov,
-
naloge zastopanja interesov obrtnega
dela gospodarstva v postopkih sprejemanja in izvajanja
zakonov, strategij in drugih aktov s področja gospodarskega
sistema in gospodarske politike,
-
naloge, ki se v skladu s tem zakonom
in statutom Obrtne zbornice Slovenije opravljajo
po programih za potrebe članstva oziroma obrti,
-
posamične oblike svetovanj in
strokovne pomoči članom na njihovo zahtevo kot
splošni napotki, ki ne zahtevajo izdelave posebej
prilagojenih gradiv za posameznega člana, po načelih
svetovalnih organizacij.
(2) S članarino se
zagotavljajo tudi materialno kadrovski pogoji za delovanje
zbornice, projekte in druge dogovorjene naloge zbornice.
(3) Sredstva za opravljanje
drugih dejavnosti zbornica pridobiva na trgu.
41. člen
(1) Območna obrtna
zbornica zagotavlja (pridobiva) sredstva za opravljanje
svojih nalog iz:
-
članarine,
-
posebnih namenskih sredstev, ki
jih člani zagotavljajo na interesni podlagi,
-
plačil za opravljene storitve,
-
in drugih virov.
(2) Glede osnov, načina
določitve in plačevanja članarine območne obrtne zbornice
in nalog, ki jih območna obrtna zbornica financira
iz članarine, se smiselno uporabljajo določbe 39. in
40. člena tega zakona.
(3) Višino članarine in drugih sredstev
iz prvega odstavka tega člena, določi skupščina območne
obrtne zbornice v skladu s svojim statutom in s statutom
Obrtne zbornice Slovenije.
5. Nadzor
42. člen
(1) Nadzor nad zakonitostjo
dela obrtnih zbornic pri izvajanju javnih pooblastil
opravlja ministrstvo, pristojno za obrt.
(2) Nadzor nad zakonitostjo
in namensko porabo sredstev iz članarine, ki jih pridobivajo
Obrtna zbornica Slovenije in območne zbornice, opravlja
Računsko sodišče Republike Slovenije.
VIII.A POGOJI
ZA OPRAVLJANJE OBRTNE DEJAVNOSTI OSEB IZ DRŽAV ČLANIC
EVROPSKE UNIJE
glej tudi 2. člen ObrZ-A.
42.a člen
Določbe ostalih poglavij
tega zakona se za državljane ter pravne osebe držav
članic Evropske unije (v nadaljevanju: osebe držav
članic EU) uporabljajo le, če v tem poglavju ni drugače
urejeno.
42.b člen
(1) Pravica do opravljanja
obrtne dejavnosti za osebe držav članic EU ni vezana
na pogoj vzajemnosti.
(2) Osebe držav članic
EU so glede pridobitve obrtnega dovoljenja in drugih
dovoljenj za opravljanja obrtne dejavnosti na ozemlju
Republike Slovenije, pod pogoji iz tega poglavja, izenačeni
z državljani in pravnimi osebami Republike Slovenije,
ne glede na to, ali na ozemlju Republike Slovenije
ustanovijo pravno osebo ali se registrirajo kot podjetnik
posameznik, ki bo opravljal dejavnost obrti ali pa
bodo opravljali dejavnost obrti v Republiki Sloveniji
s sedežem ali prebivališčem v državah članicah Evropske
unije.
42.c člen
Pod enakimi pogoji,
ki veljajo za osebe držav članic EU in brez diskriminacije
se presoja tudi vloga slovenskega državljana, ki je
opravljal ali še opravlja obrt ali je pridobil strokovno
ali poklicno kvalifikacijo v kateri izmed držav članic
Evropske unije.
42.č člen
(1) Pri izdaji obrtnih
dovoljenj in drugih upravnih odločbah povezanih z opravljanjem
dejavnosti obrti, so izjeme od enakega obravnavanja
oseb iz držav članic EU, ki želijo v Republiki Sloveniji
opravljati dejavnost obrti ali s tem namenom ustanoviti
sedež v Republiki Sloveniji, dovoljene:
-
iz razlogov javnega reda,
-
iz razlogov javne varnosti,
-
iz razlogov varstva zdravja ljudi.
(2) Ne glede na razloge
naštete v prejšnjem odstavku, so lahko osebe iz držav
članic EU, pri izvrševanju dejavnosti obrti, izjemoma
v manj ugodnem položaju od nosilcev obrti s sedežem
v Republiki Sloveniji, če je takšen položaj opravičen
na podlagi naslednjih kumulativno izpolnjenih kriterijev:
-
da gre za ukrep oziroma odločitev,
ki je nediskriminatorna,
-
da je položaj upravičen iz razlogov,
ki so v javnem interesu in ki so določeni z zakonom
in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi,
-
da je položaj posledica sorazmernega
ukrepa oziroma odločitve.
42.d člen
Obrtna zbornica Slovenije
izda osebam iz držav članic EU, na njihovo zahtevo,
potrdilo o mojstrskem izpitu in drugih izkušnjah pri
opravljanju obrti, ki so jih pridobili v Republiki
Sloveniji.
42.e člen
(1) Strokovni in drugi
nazivi oseb, ki opravljajo dejavnost obrti, se lahko
uporabljajo na ozemlju Republike Slovenije tudi, če
so bili pridobljeni v tujini.
(2) Če oseba uporablja
strokovni ali drug naziv pridobljen v državi članici
Evropske unije, mora nazivu slediti ime in mesto ustanove,
ki je naziv podelila.
(3) Če oseba izpolnjuje
pogoje po pravu Republike Slovenije za priznanje določene
poklicne in strokovne kvalifikacije, pridobljene v
državi članici Evropske unije, lahko uporablja tudi
strokovni naziv, ki se za ustrezno poklicno kvalifikacijo
uporablja v Republiki Sloveniji.
IX. SANKCIJE
ZA PREKRŠKE
43. člen
(prenehal veljati)
44. člen
(1) Z globo od 500.000
do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna
oseba:
-
če opravlja dejavnost kljub odsotnosti
nosilca obrtne dejavnosti (drugi odstavek 11. člena),
-
če se ne odjavi iz obrtnega registra
v roku iz drugega odstavka 17. člena tega zakona,
-
če izobražuje vajence brez izpolnjevanja
pogojev po tem zakonu.
(2) Z globo od 100.000
do 300.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka
kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo od 100.000
do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična
oseba:
-
če opravlja dejavnost kljub odsotnosti
nosilca obrtne dejavnosti (drugi odstavek 11. člena),
-
če se ne odjavi iz obrtnega registra
v roku iz drugega odstavka 17. člena tega zakona,
-
če izobražuje vajence brez izpolnjevanja
pogojev po tem zakonu.
Obrtni zakon
ObrZ (Uradni list RS, št. 50/94) vsebuje naslednje
prehodne in končne določbe:
X. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE
45. člen
(1) Z dnem, ko prične
veljati ta zakon, nadaljujejo z delom na način in pod
pogoji, pod katerimi so vpisani v obrtni register,
priglasitveni vložek oziroma sodni register:
-
vse fizične osebe, ki poslujejo
na podlagi veljavnega obrtnega dovoljenja oziroma
na podlagi veljavne priglasitve po določbah obrtnega
zakona (Uradni list SRS, št. 35/88 in 24/89),
-
vse fizične osebe, ki so priglašene
kot samostojni podjetnik posameznik na podlagi
odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje
dejavnosti po določbah obrtnega zakona (Uradni
list SRS, št. 35/88 in 24/89),
-
vse pravne osebe, ki imajo registrirano
dejavnost kot prevladujočo dejavnost, ki jo je
po določbah tega zakona šteti za obrtno dejavnost,
obrti podobno dejavnost ali dejavnost domače in
umetne obrti.
(2) Fizične osebe
iz prve alinee prvega odstavka tega člena nadaljujejo
s 1.1.1995 z delom kot samostojni podjetniki posamezniki,
če se niso odločili za drugo pravno organizacijsko
obliko.
46. člen
Obrtna zbornica Slovenije
je dolžna najpozneje v roku šest mesecev od uveljavitve
tega zakona izdati vsem pravnim in fizičnim osebam,
ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo dejavnost,
ki je opredeljena kot obrtna dejavnost, obrti podobna
dejavnost ali dejavnost domače in umetne obrti, obrtno
dovoljenje po uradni dolžnosti in jih vpisati v obrtni
register.
47. člen
Z dnem, ko prične
veljati ta zakon, preneha veljati obrtni zakon (Uradni
list SRS, št. 35/88 in št. 24/89) ter predpisi, izdani
na podlagi tega zakona.
48. člen
Z dnem, ko prične
veljati ta zakon, prevzame Obrtna zbornica Slovenije
obrtne registre od občinskih upravnih organov.
49. člen
V obdobju do vzpostavitve
sistema poklicnega izobraževanja ter praktične možnosti
pristopa k opravljanju mojstrskega izpita, se za izpolnjevanje
pogojev za opravljanje obrtne dejavnosti po tem zakonu
upošteva končana ustrezna poklicna šola in najmanj
tri leta delovne prakse.
50. člen
(1) V obdobju do vzpostavitve
sistema poklicnega izobraževanja ter praktične možnosti
pristopa k opravljanju mojstrskega izpita, se šteje,
da je strokovno usposobljen, kdor ima končano poklicno
šolo na področju, na katerem želi učiti učence in najmanj
pet let delovne prakse ter opravljen program za pedagoško-andragoško
izobrazbo, ki ga določi minister, pristojen za šolstvo
in šport.
(2) Pomočniški izpit
se v prehodnem obdobju opravlja pred posebno komisijo
pri Obrtni zbornici Slovenije. Komisijo sestavljajo
obrtniki, ki morajo imeti končano poklicno šolo in
najmanj pet let delovne prakse, učitelji praktičnega
pouka iz poklicnih šol in uveljavljeni strokovnjaki
s področja poklicnega izobraževanja iz sindikata.
51. člen
Do uveljavitve predpisov,
ki bodo urejali dopolnilne dejavnosti na kmetijah,
lahko kmetje in člani njihovega gospodarstva opravljajo
dejavnosti po tem zakonu na podlagi priglasitve Obrtni
zbornici Slovenije. Za opravljanje teh dejavnosti jim
ni potrebno izpolnjevati pogojev iz 8. in 9. člena
tega zakona in niso obvezni člani Obrtne zbornice Slovenije.
52. člen
(1) Listo A in listo
B iz drugega odstavka 2. in 3. člena tega zakona izda
Vlada Republike Slovenije v roku 90 dni od uveljavitve
tega zakona.
(2) Minimalne tehnične
in druge pogoje iz prve in druge alinee tretjega odstavka
9. člena tega zakona, izda minister, pristojen za obrt
v soglasju z ministrom, pristojnim za prostor v roku
90 dni od uveljavitve tega zakona.
(3) Minimalne sanitarno
zdravstvene pogoje iz druge alinee tretjega odstavka
9. člena tega zakona izda minister, pristojen za zdravstvo
v soglasju z ministrom, pristojnim za obrt, v roku
90 dni od uveljavitve tega zakona.
(4) Pogoje glede zunanjih
površin iz tretje alinee tretjega odstavka 9. člena
tega zakona izda minister, pristojen za prostor, v
soglasju z ministrom, pristojnim za obrt, v roku 90
dni od uveljavitve tega zakona.
(5) Pravilnik o postopku
izdaje obrtnega dovoljenja in obrtnem registru iz drugega
odstavka 14. člena izda minister, pristojen za obrt,
v soglasju z Obrtno zbornico Slovenije, v roku 90 dni
od uveljavitve tega zakona.
(6) Pravilnik o pogojih
in načinu opravljanja mojstrskih izpitov iz 26. člena
izda minister, pristojen za obrt, v soglasju z ministrom,
pristojnim za šolstvo in šport, Svetom za poklicno
izobraževanje in Obrtno zbornico Slovenije, v roku
90 dni od uveljavitve tega zakona.
(7) Merila iz tretjega
odstavka 23. člena ter pravilnika iz prvega odstavka
12. člena in tretjega odstavka 25. člena izda Obrtna
zbornica Slovenije v roku 90 dni od uveljavitve tega
zakona.
(8) Vsebino učne pogodbe
iz drugega odstavka 22. člena določi Obrtna zbornica
Slovenije v soglasju z ministrstvom, pristojnim za
delo, družino in socialne zadeve in ministrstvom, pristojnim
za šolstvo in šport, v roku 90 dni od uveljavitve tega
zakona.
53. člen
Obrtna zbornica Slovenije
in območne obrtne zbornice uskladijo svoje akte in
organizacijo z določbami tega zakona najpozneje do
31.5.1995.
54. člen
Ta zakon začne veljati
osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o dopolnitvah Obrtnega
zakona ObrZ-A (Uradni list RS, št. 61/2000) vsebuje
naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta zakon začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
uporabljati pa se začne z dnem polnopravnega članstva
Republike Slovenije v Evropski uniji.
Zakon o spremembi in dopolnitvah
Obrtnega zakona ObrZ-B (Uradni list RS, št. 42/02)
vsebuje naslednjo končno določbo:
3. člen
Ta zakon začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Obrtnega zakona ObrZ-C (Uradni list RS, št. 18/04)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
36. člen
Uredbo iz 2. člena
tega zakona izda Vlada Republike Slovenije v šestih
mesecih po uveljavitvi tega zakona.
37. člen
Ne glede na določbo
tretjega odstavka 5. člena zakona se za srednje in
velike gospodarske družbe, ki imajo ob uveljavitvi
tega zakona veljavno obrtno dovoljenje za opravljanje
obrti podobne dejavnosti iz liste B obrti podobnih
dejavnosti, še tri leta po uveljavitvi tega zakona
šteje, da opravljajo obrti podobno dejavnost.
V treh letih po uveljavitvi
tega zakona je Obrtna zbornica Slovenije dolžna vpisati
v obrtni register podjetnike posameznike in majhne
družbe iz tretjega odstavka 5. člena zakona, ki ob
uveljavitvi tega zakona nimajo obrtnega dovoljenja
za opravljanje obrti podobne dejavnosti iz liste B
obrti podobnih dejavnosti.
Do izteka roka iz
prvega in drugega odstavka tega člena se lahko gospodarski
subjekti s pisno izjavo opredelijo, da ostajajo v zbornici,
katere člani so ob uveljavitvi tega zakona.
38. člen
Obrtna zbornica Slovenije
in območne obrtne zbornice, morajo svoje statute in
poslovanje uskladiti z določbami tega zakona v dvanajstih
mesecih po njegovi uveljavitvi.
39. člen
Globe določene v 44.
členu zakona se do dne začetka uporabe Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 7/03) izrekajo kot denarne kazni.
40. člen
Določbe 9. člena zakona
se začnejo uporabljati šest mesecev po uveljavitvi
tega zakona.
V obdobju do začetka
uporabe 9. člena zakona je pogoj za pridobitev obrtnega
dovoljenja dokončana ustrezna poklicna šola in najmanj
tri leta delovne prakse.
41. člen
Na dan uveljavitve
tega zakona veljavna obrtna dovoljenja fizičnih in
pravnih oseb izdana za opravljanje obrti podobnih dejavnosti
ostanejo v veljavi do prve spremembe vpisa v obrtni
register, ko jih nadomesti sklep o vpisu oziroma izbrisu
iz obrtnega registra.
42. člen
Z uveljavitvijo tega
zakona prenehajo veljati:
-
Uredba o listi A obrtnih dejavnosti
in listi B obrti podobnih dejavnosti (Uradni list
RS, št. 108/2000 in 16/01);
-
Pravilnik o postopku izdaje obrtnega
dovoljenja in o obrtnem registru (Uradni list RS,
št. 10/95 in 56/01);
-
Pravilnik o minimalnih sanitarno-zdravstvenih
pogojih poslovnih prostorov, funkcionalnega zemljišča,
drugih zunanjih površin, opreme, naprav in delavcev
v obrtni obratovalnici (Uradni list RS, št. 17/96);
-
Pravilnik o minimalnih tehničnih
in drugih pogojih za opravljanje obrtnih in obrti
podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 14/96);
-
Pravilnik o mojstrskih izpitih
(Uradni list RS, št. 4/2000 in 88/01).
43. člen
Do izdaje novih predpisov,
vendar najdlje šest mesecev po uveljavitvi tega zakona,
se, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom, uporabljajo
naslednji predpisi:
-
Uredba o listi A obrtnih dejavnosti
in listi B obrti podobnih dejavnosti (Uradni list
RS, št. 108/2000 in 16/01);
-
Pravilnik o postopku izdaje obrtnega
dovoljenja in o obrtnem registru (Uradni list RS,
št. 10/95 in 56/01);
-
Pravilnik o mojstrskih izpitih
(Uradni list RS, št. 4/2000 in 88/01).
44. člen
Ta zakon začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|
